Predragi Ivane!



Tvojo kritiko sem prejel. V tisek jo dam prav gotovo že prih. teden, ako mi dovoliš, da Te podpišem s Tvojim polnim pravim imenom ali pa vsaj s Tvojim pseudonimom (»Trošàn« ali »Saveljev«). Dovoli mi to v interesu stvarí same! Kakor si domišljam jaz, da sem nekak revolucijonarski vodja na prozajiškem polji ter sem šel kot tak tudi z imenom — n. pr. V »Edin.«

proti Márici in dr. Pajku — v boj, tako stori i Ti, ki si mej mlajšimi, za moderniziranjem naše zaplesnele lirike težečimi poeti najbojevitejši, najodločnejši, pa v polemiki najspretnejši! Res da Te bodo napadali potem osebno, a Ti si filistre vedno ignoriral, zato se menda ne boš strašil možne replike. Prosim Te pa tega tudi radi tega, ker ostane sicer odij na listu samem in na meni, ki pod težo sovraštva ljublj. filisterstva že jedva diham.



Razume se, da ne napravim nobene opazke k Tvoji kritiki. Pač pa objavim najprej o »Smrti« — grozno hvalisujočo oceno — Ganglovo. Takoj za to priobčim Tvoj tuš! — Ker pa nočem, da bi se mi očitalo naravnost: čemu piše »Narod« dvakrat o enem in istem?! — dovoli, da naslovim Tvojo kritiko s kakim bolj občnim imenom. Morda: Naša lirika? Ali: Anton Funtek in tovariši?

Piši mi, kako naj izpremenim naslov spisa, katerega objavim samostalno, ne pod skupnim zaglavjem »Sloven. Matica«! —



Prosim Te, da mi odgovoriš o tem na dopisnici nemudoma! —



Gledé Tvojih drugih očitkov vedi, da je Govékar pisatelj precej drugačen od Gov. uredníka buržuazijskega »Naroda«!! Marsikaj bi rad, kar še ne smem in ne morem, kajti »Narod« ni moj, nego — kapitalistično glasilo ljublj. filisterstva. Tako so mi vezane roke. Pa potrpi! Z diplomacijo in z mirnostjo dosežemo polagoma mnogo, — več, nego bi dosegli kdaj z resolutno

upornostjo! To pa veš, da sem bil in sem vedno z dušo in telesom naprednjak in revolucijonarec v naši literaturi, s katerim si Ti povsem istih mislij, vsaj v bistvu. To pa je glavno! Često sva si bila nasprotna gledé oblike našega taktičnega postopanja, često sem pobijal Tvoje fanatično napadanje vsega, a vem, da si čutil, kolik zofist sem moral biti, da sem prikrival svoje prave nazore! Mislim pa tudi, da je za sedaj bolje nekaj, nego nič. Boljši je Funtek s svojimi »Smrtmi«, nego — mrtev Cankar.



V Nemcih so se različne mlade šole tudi prav zelo odločno ustavljale »priznanim, slavnim« starokopitnežem, a pobijale so plesnívce in filistre z — deli, ne pa z — besedami! To pa je ravno tista »kljukica«, da vi, moderni liriki tako malo producirate, tako malo delate in praktično kažete, kaka bodi prava pesem, tem več pa — hrulite … Povsem pritegnem Ti, da treba pahniti

z oltarjev stare bogove; toda — vprašam Te — kje pa imaš novih bogov, da z njimi nadomestiš penzijonirance?? — Že vsi skupaj: mladi in stari pesniki ne spravite v tisek večjega dela, nego vsako drugo leto suhotno brošurico pesmic, — kaj boste dosegli mladi če ostanete le rezonérji??? —



Treba torej najprej nekaj zares talentiranih in pa — marljivih, plodovitih modernih lirikov, potem še le pehajte naše (?) Stritarje in Funtke mej staro šaro!! — Doslej se moreta imenovati zastopnika nove êre le dva: Ti in Kette. Zupančič, Drganc in Eller so literarne — aloe, ki cveto z enim samim cvetom samó vsakih sto let po enkrat! S temi Ti ni mnogo pomagano, če se ne izpremené radikalno! — Nù, pa še vidva — Ti in Kette — delata vse premalo, da bi dosegla s svojimi pesmimi tisti vsestranski efekt, katerega naša lirika potrebuje nujno! Vaju še vedno poznamo in spoštujemo le znanci in interesiranci, — učencev, svoje »šole« pa še nimata niti od daleč. In baš tega Vama treba, če hočeta kaj doseči; sicer je Vajin klic glas v puščavi. Zato pa moraš Ti posebno glasnejše in intenzivnejše peti! Nastopi tudi kot kritik javno, takó pripomoreš sebi do zmage; sicer pa ostanejo še vedno stari bogovi, ki se bodo rogali kriku — Tebe — osamljenca!



Gledé Tvojih dopošiljatev: »Vinjete« sem hotel ravno priobčiti, ko je prišel v Lj. prof. Bežek ter me naprosil za — gradivo. Povedal sem mu, da imam Tvoje »vinjete«, ki bi sodile bolje v »Zvon«, nego v »Narod«, kjer se pogubé, in Bežek mi jih je kar vzel. Naj jih torej objavi on, če hočeš s Tvojim imenom ali pa s pseudonimom!! — »Vinjete« so čisto — à la Dostojevski in — à la — dekadenca; zato bodo v nas nekaj novega. — Le druga je prenejasna.



Tvoje »lit. notice« so pa preostre. Pomisli, da ne morem takó osorno napadati Stritarja in Gregorčiča, zlasti pa še brez utemeljevanja in dokazov, kakor si to storil Ti! Ne zâbi, da pišeš v »Narod«, ne pa v — »die Zeit«!!! — Prosim Te pa, da mi tega ne zameriš! Spis Ti vrnem, če hočeš, da ga predelaš in umiliš. Veš, da sem čisto Tvojih mislij, a oblika Tvojega izraževanja je preveč naravnost, premalo fina! Navadi se Bahrovega sloga, ki zna povedati največje grobosti z najelegantnejšo fineso, ki izda več nego Tvoj — cepec!! —



Prosim Te torej, piši nadalje, a redno — ne tako kakor doslej!! — svoje »notice«, pa izpusti napadanja brez argumentov! Ne misli, da čitajo »Narod« sami Cankarji, nego vedi, da je večina čitateljev — filisterska, ki se z literaturo ne peča. —



Onih 10 fr. sem Ti izbavil na račun. Nù, le pošlji še, uračunijo se Ti, kadar boš bogat —!



Hvala Ti za čestitko in pozdrav! Prav zelo sem srečen s svojo dobro Minko! — Kadar prideš v Lj., poseti naju gotovo! Imam Ti še mnogo povedati! — (: Pojdi v klub!!! :)



Piši mi odslej na: Žitni trg, 2. I.



Zdrav! Tvoj Fran.