V Ljubljani, dne 4. junija 1898.

Predragi c. kr. urednik!

Preljubi kolega!

Tako si jo torej tudi Ti privozil na uredniška tla in tu ostaneš menda sedaj stalno!

Velika sreča Te je zadela, a privoščim Ti jo kot prijatelju prav od srca. Da bi se moral ubijati s paglavci vse življenje za bore solde, to za-Te ni bilo. Škoda Tvojih zmožnostij in Tvojega zdravja, ki bi se zapravljalo brez haska. Tu pa imaš krasno torišče — sam svoj gospod si — ugleden mož si — in na Dunaju boš živel s svojo Marico, katero sedaj prav lahko in z veseljem vzameš. Prej bi bilo to težko in prepožrtvovalno! Bog daj Vama srečo, pa meni tudi, da se prikopljem za Vama stalno na Dunaj, kjer bomo uživali skupaj staro prijateljstvo!

Kdaj nastopiš svojo službo? Ali še pred zvršetkom semestra?

Kdaj se — oženiš? Le požuri se, da se ne bo Márica nadalje ubijala!!! —

Meni se sedaj dosti dobro godi. Dobil sem poleg uredništva še mesto gledališkega tajnika, kar mi nese še 50 gld. na mesec, tako da pridem sedaj mesečno vsaj na 150 gld. To je za ljublj. razmere že nekaj, zlasti če tako ponižno živim, kakor doslej. Posla pa na obeh straneh skupaj nimam nad 7 ur na dan. Seveda je ves ta posel lahak, ko sem se ga privadil. —

Sicer je vse po navadi. Minka je zopet strašno široka in se zopet bojí, ker ne ve zagotovo, kdaj se »peč podre». Mislim pa, da pred julijem ne bo nič.

Vida že sama stojí, hodi pa še ne. Prav »brihtno« gleda v svet!

Danes si menda doma, zato Ti pišem kar domov. Vem, da sta Tvoja roditelja vsa blažena! Čestitam jima, da sta doživela pri svojih sinovih toliko srečo. Samo še par vnukov in vnuk jima želim! —

Jaz sem zopet prosil za štipendijo. Kaj misliš, ali naj naprosim zopet dr Murka za priporočilo? Vrag, če dobi tak tepec à la Hribar štipendij, da jo zapije, dobil bi jo naj še jaz, ki jo rabim in je ne bom pognal po grlu! Priporočil me boš tudi Ti Murku in Jagiču, kaj ne? Hvaležen Ti bom jako. Tebi je lahko, ko si neodvisen in vpliven! —

Kaj misliš gledé sloven. univerze? Kaj je boljše? Ali boš delal še profesorski izpit? Menda ne. Moreš li postati brez tega vseučil. docent? Tu bi zopet kaj zaslužil! Uf, to boš še cel magnat! —

Kdaj prideš v Ljubljano? Veselim se Te že! A glej, da ostaneš vsaj dva dnij!

Pozdravljam Te prisrčno in vse Tvoje ter pričakujem kmalu Tvojega pisma.

Tvoj
Fran