Dragi brigadir!
Tvoje predzadnje pismo je bil trenotek, ki razveže človeku sile in ga osvobodi za vse večne čase! Skušal sem sicer ne omeniti Ti ga..., a najsi je že to sugeriranje, — Prijateljev konj — ali naj je kaj druzega, jaz sem ti hvaležen zanj. Ne pripisujem si s tem nikake važnosti, obžalujem le da me silijo razmere k izdanji (iz poslanih črtaj magari pedantično) že zdaj — tekom leta bi napisal kaj drugačnega! Človek bi zgorel same nestrpnosti —

Tvoj Prešeren je v redu, v redu pa ni izdaja Pintarjeva in tudi slike ne. Veliko večino njih smatram jaz za kopije, nekaj pa jih je naravnost ukradenih (zlasti v kompoziciji). Slovanskega duha in štila ni v njih prav nobenega, manj pa še duha Preširnovega. Uvodni Preširen je kratko tak kot star frizer, ali vsaj tak, kot Luter Martin na svojo zadnjo uro. Tak ni genij.
Stvar, ki se tiče dementiranja, batjuška, je ta, da si dovoljujejo »vodje literarnih krogov« pikantne špase ali pa kako opombico. Za predpustni čas poslušajo »Jerneja Debeluharja« ter čitajo z zadoščenjem Vidičevo razpravo »o novejši liriki slov.«. Ketteja je ta estetik popolnoma prezrl; pri Tebi citirajo v enomer: »po pleši mu zvezde bežé«... Govori se, da bodo igrali za nameček letos tudi Cankarjevega »Rudo«.
Zadnji čas se uglabljam nekoliko v Mickiewicza. Batinka, tukaj sem prišel do velikega spoznanja, kaj je samo pesniško in kaj je — ustvarjajoče. Če imaš »one« prevode, pošlji mi jih prej ko moreš, da mi pospešiš s tem čitanje izvirnika, (Nemški prevodi »Krimskih sonetov« sicer niti senca Mick. niso, mislim pa, da je njegovo epiko Nemcem lažje prevajati.)
Človeka minejo slabe strani, obziri in vsa napačna filozofija. Sicer smo še romantični (govorim kot »en velik«), vender, delaj po svojem spoznanji in prepričanji, a ne pridiguj tega samó —, to se mi zdi edino prava filozofija, s katero naj je prepojena umetnost, Kaj, očka, dokler imamo na razpolago take pesnike, naj se ne tarna o letargiji! Kar je pri druzih umetnost in najpopolnejša umetnost, je tukaj čustvo in najprvotnejša istinitost. Zdi se skoro, da je ta človek vse improviziral. Poljaki mu pravijo navadno le »Prorok«. Goetheja ne smatram več za prvega lirika.
Da pošlješ »Slovenki« me odkritosrčno veseli. Pošlji tudi meni kaj (kolikor le moreš!) svojega takoj v prvem pismu in ne sloni pri pisanji na lenobi! V kratkem utegnem napisati kako črtico. Veš, v pisarni pride človeku na misel marsikaj, zlasti pa se »Volk« študira tukaj veliko lažje kot na kmetih samih.
Še nekaj, batjuška. Gori se menda pomenkujete o almanahu k stoletnici Preširnovi. Prosim Te, povej Prijatelju, ki naj sporoči to glavi Mrharja, da sem jaz z veseljem pripravljen poslati kaj, samo da moram imeti to prej jaz sam, čeprav se mi zdi almanach že nekaj prestereotipnega, ki bi bil jaz n. pr. mnogo bolj za to, da se posveti mogoče zadnja štev. »Zvonova« izključno Preširnu in da naj se v ta namen magari še enkrat poveča! Koliko ljudi bi sploh kupilo almanach? Treba bi bilo fonda in knjigo deliti - zastonj. Kakšnih mislij si Ti, batjuška?
Moja epistula postaja nadušljiva. Odgovori mi kmalu in veliko, sam pa posezi kakor hitro moreš po Mick. v izvirnik.
Piši mi ta pot rekom. pismo na pisarno, da je dobim preje in brez vsake sitnosti. Spravi notri tudi svoje pismo in knjige, če jih že imaš.
Zadnja in edina pesem ki sem jo zložil, je tale.
Moja ljubica je stara. petnajst let.

Pozdravlja Te
udani tvoj
Jos. Murn:
pri Dr. Šušteršiču.
P. S.
Zadnjič sem srečal v mraku Berto z dvema frajlama na Št. Peterskem mostu. Ko grem mimo njih, poloti se me naenkrat tuka zadrega in zmedenost, da potegnem klobuk z glave in zdirjam do Cukerfaberke. Nekaj dni popred dobim na potu domov Kudrovko in jo spremim. Pripovedovala mi je ravno, da se ji zdi Gregorka že preveč aroganten in impertinenten, ko gre »lupus in fabula« za nama in naju posluša ves čas.
Der Späher an der Stand
hört seinen eigen Schand!

Brandesova knjiga o Rusiji je jako žalostna. V nekem modernem češkem listu (ne vem v kterem) izšlo je zadnji čas jako veliko Schwaigerjevih slik.