Draga Julka!

Vem da bodeš že zelo nejevoljna ker Ti toliko časa nič ne piše. Vsak dan odlašam na jutri. Novosti ti sicer nimam pisati, a ker imam ravno tak čas , hočem Ti par vrstic napisati. V nedeljo bil sem v muzeju kjer sem zopet mnogo novega videl. Vreme imamo lepo le danes je nekoliko čmerno. Zdrav sem še zadosti. Prosim piši mi kmalu kako se kaj doma imaste. V šoli mi dozdaj še precej dobro gre, za nazadnje ne vem kako bo. Šolnino moremo do tega zadnjega plačati. Druzega Ti ne vem pisati.
Te pozdravljam kakor tudi vse druge
Tvoj
brat
Josip
Ljubljana, 10. 3. 97