ID
1285
Pošiljatelj Ljudmila Poljanec
Prejemnik Fran Zbašnik
Poslano iz
Poslano v
Datum 04.02.1906

Spoštovani gospod urednik!
Danes Vam pošiljam ta spis, najbrž ne spada v Vaš list – a ga vseeno izročam v Vaše roke! Presodite ga in dajte ga, lahko tudi malo pristriženega ali okrajšanega dalje, če mogoče v Narod. V Zvonu bi zbujal neugodne polemike (sicer pa ako ga skrajšate za listek, naj bo odgovor na brezobzirne napade, saj so naposled oni izvali odgovor!) kar bi ne bilo prav! Sicer pa je v njem sama gola istina, povedala sem to, ker se mi zdi ta molk poguben! Naši nasprotniki so vedno pripravljeni nas uničiti s podobnimi napadi, vi veste kako se lahko sugerira človeku, da se mu vsili kako mnenje! In pisatelji in recenzenti okrog Dom in Sveta in Slovenca so vedno pripravljeni, nobeno sredstvo jim ni dovolj podlo – samo da dosežejo svoje namene! Mnogo ljudi je tako nerazsodnih, da nimajo svoje sodbe, – in ti so potem njihovi! Zakaj napadajo iz slov. pesmi edino le moje? Zakaj ne Kristine, ne Vide? Nemara so ti ljudje izvedeli, da se pripravlja moja zbirka za izdajo – ter ji na ta način pripravljajo pot? Ubiti me hočejo sploh prej, nego se pokažem v javnosti? Imam v rokah pisma, ko so ti ljudje pred 4–5 leti hvalili moje pesmi nemara za to, ker sem pisala za njihove liste!
Zakaj Vam to pišem? Imam težko stališče. Tu gori samotarim brez prave družbe, brez duše, ki bi me razumela. Moje tovarišice so knjige, ruski zborniki poezij – moja družba je pesem! Zdi se mi, da bi morala umreti – brez pesmi! A zdaj pride nekdo in mi naredi to družbo ljudi še žalostnejšo, še bolj tujo in hladno! Da, tako sama med tujci in nikogar nimam, ki bi me razumel! Tiha škodoželjnost vsepovsodi, kamor pogledam. Ne bojim se pravih kritikov, Dr. Tominška in drugih, a sovražim iz dna duše te podle, zahrbtne napade – ta sumničenja in tiste zlobnosti, ki jo laže zakrije št. Doma in Sveta – ter oni Slovenec. To pa radi tega, ker sem žal tako sama – med temi ljudmi tu gori … Zato sem Vam napisala to pismo in oni spis! Storite ž njim po svoji razsodnosti in ako se Vam zdi potrebno – vrzite ga naposled tudi – v peč! Kakor Vam drago!
Zdravi! udana
Ljudmila Poljanec

KORESPONDENCA

Faksimile tega pisma še ni na voljo.