Čislani gospod urednik!
Nič ne de, saj imam nekaj shranjenih onih sonetov doma, vsi pa itak niso za rabo. Pomalem bom uredila rokopis – namerjala sem ga že večkrat po nepotrebnem, naposled mi preide tudi do tega veselje.
Pa danes sem pri Vas v Ljubljani pri Prešernovem spomeniku. Rada bi se udeležila tega slavja, pa imela bi sitnosti radi dopusta, na Štajerskem imamo v tem oziru precej neprijetno. Sicer pa vem, da me Ljubljana prav lahko pogreša. Slovencu je bil to pot drugo Prešernov album, vsaj poskušal je biti. – Le povejte mi, g. urednik, za kaj vam niso prispevali mladi, saj so pri Slovencu naglasili kar trumoma?
Da, Prešerna hočemo opevati – pa daleko ne zapojemo tega, kar bi radi. Jaz bi želela, da v prihodnje denete v list nekaj novejših mojih pesmi, sicer bodo ljudje mnenja, da nazadujem.
Ko dovršim rokopis, pa Vam ga pošljem, da ga izročite Matici.
Mogoče se to jesen vidimo v Ljubljani. Sicer pa še ne vem, kam pojdem.
Z lepimi pozdravi!
Ljudm. Poljanec