Čislani g. urednik!
Oprostite, da Vam nisem prej odgovorila, a nisem imela kaj obljubljati – sicer bi se lahko Muza strašno maščevala.
Napisala sem dve pesmi, podobni gazelicam, ter sem izbrala za motiv nesrečno neuslišano ljubezen Prešernovo. Nisem hotela opevati Prešerna kot pevca Slovenk, ker bi bila potem pesem samoljubna zahvala. A poskusila sem poudarjati moment, da ga ljubimo zdaj vse Slovenke, ker ga ni ljubila njegova izvoljenka. Za zdaj še to pesem ne dam tiskat, ker je še premlada. Rada bi se udeležila odkritja, pa žalibog imam še šolo do 15. X.
Ko preglejujem rokopis – pesmi imam že mnogo – spoznavam, da je vmes še mnogo nezrelega, nevrednega tiska. Posebno obsojam one tožeče pesmi, dasi moram priznati, da sem istinito čutila, kar pojem. O priliki jih Vam pošljem, da jih pregledate ter izločite manjvredne. Več oči več vidi.
Želeč Vam obilo razvedrila v Zeleni Koroški, ter najlepšega uspeha tudi v sept. št. Zvona.
Vas lepo pozdravlja
Ljudm. Poljanec