ID 1011
Pošiljatelj Fran Govekar
Prejemnik Fran Vidic
Poslano iz
Poslano v
Datum 28.03.1897
Vir Pisma F. Govekarja, 1. knjiga
Teme Moško prijateljstvo Družabnost Kulturno posredništvo Uredniško delo Literarna kritika

Predragi prijatelj!

Tvoja jezica nad menoj je le relativno upravičena. Ne misli namreč, da imam tako malo korespondence, kakor Ti, ki moreš in moraš pisati svoji Márici kar vsaki drugi dan, ki dopisuješ le še s stariši in z dvema tremi drugimi! Jaz Ti pisarim dan na dan pisma na vse strani. Celó z drjem Glaserjem, ki mi je pisal že tri pisma, sva postala prava korespondenta. Mož Te povsem
napak razume. On misli, da Te vodi k kritiki le stanovska nevošljivost, škodoželjnost in taki motivi. Toži, da ga mladina — velikošolci — »sovražijo« ter »spreminjajo konec življenja v pravo mučeništvo« (to so njegove besede!). Mož je priden in vesten starokopitnež, ki smatra kritiko še za napad! —Radoveden sem, kaj si napisal za »Lj. Zv.« Bajè si bil preobširen! Vederemo.

Glaser se ukvarja tudi s Šekspirovimi prevodi, katere mi je ponujal za — listek. Nu, prepričal sem ga, da drame, zlasti V aktov dolge drame, ne sodijo v listek, ter ga obrnil na Gabrščka. —

Pisal si mi enkrat, da sestavljaš nek spis o Murkotu, ki bo imel imeniten vvod. Kaj je ž njim? — Ali pišeš še kaj druzega? — Loti se česa daljšega za — »Matico«! — Ali si čital hrulacije Lampeta na Škrjanca? —

Cankar se mi zdi še bolj konfuzen in pretiran kakor je bil prej. Sedaj mu mešajo dekadenti glavo, da pisari na pol blazne stvari. Pretiranec brez mere! Seveda, mi drugi smo filistri. —

Bežek, ki mu je plačal že 60 gld. na račun, mi je tožil, da niti »V kavarni«, niti »Vinjete«, niti — »Dunajski večeri« niso porabni za »Zvon«. To vse je ali sila ekscentrično, ali nerazumljivo, ali pa — trivijalno. Mož si ne vé pomagati sedaj! Morda radi plačila vendar kaj objavi — seveda obrito in ostriženo, da bo C. kar divjal! —

C. se ne more umisliti, da pri nas navzlic vsemu vendar ne gre vse! Meni se zdi sploh ta vsa dekadentska smer še toli nejasna in konfuzna, še toli neprebavljiva in neumerjena, da se kar čudim, kako se more resen človek navduševati za njo. Saj se celó Francozi in Nemci smejejo tem baroknim prismodarijam! — Naročil sem si oba dela H. Bahrovih studij »o moderni«, čitam
ju pazno, zato ne rečem, da dekadenca nima ničesar dobrega. Ne, celó marsíkaj novega in krasnega ima, toda — večina je taka, da se zdravemu in pametnemu človeku mora kmalu pristuditi.

Le ostanimo pri čistem in resnem realizmu, na katerem je še dovelj dela za izpopolnjevanje! Tudi v realizmu se da pisati z najfinejšimi barvami in z najrafiniranejšimi toni — a dekadentskih donkišotijad ni treba. Daudet, Zola, Bourget, Hermant, Sudermann i. dr. imajo vsaj toliko ukusa in talenta kakor Cankar, pa vendar se jim zdi dekadenca hrana za preobjedence s pokvarjenim živčjem in s permanentnim želodčnim katarom.

To vse vé dobro C., a mika ga le — novost, kurijoznost, s katero hoče brilirati — prvi. To je ves vzrok! Nu, doslej še ni dokazal, da bi bila njegova novost kaj prida! —

Se bo že uletel! — ali pa — utihnil. —

Kako Ti ugaja Meškotova vvodna povest v »Lj. Zvonu«? Meni prav nič! To je frazasto brbranje! Brez vse krepkosti in originalitete. To je pisal že Kersník in drugi. —

Murnik se pa le igračka s stilom. Vsebina je pa bedarija! — Tudi mene hoče persiflirati. Ha ha! In poenta?! — Dotični norec je zblaznil za to, ker je - - - čital »moderne« romane ... Živela taka gorostasna »duhovitost«! Vredna je — Fajdige!! — Res da kmalu ne bo na Murniku nič druzega nego — briljanten slog. Nu, ne čudim se temu! Takó ne pili in lika nihče svojih stvarij! Brat mu končno še vedno prepiše vse iz različnih popirčkov in dostavkov na čisto. Rokopisi so vsi Viktorjevi, ne pa Radoslavovi! — Jaz čitam včasih korekture, ker — kadar se mi izljubi — pomagam staremu Nolliju. —

Zadnjič n. pr. sem se strašno jezil nad Tvojo škandalozno slabo prestavo Murkotovega predavanja! To je bilo grozno! Bežek popravlja, Mikuš popravlja, stavec izpušča ... pa se človek izpoznaj iz vse godlje! —

Cankar mi je pravil, da je Tvoja kritika o Glaserju dobra. Radoveden sem.

Aškerc me bo še enkrat moril. Kaj neki porekó »Slovenijani« à la »plagijator« Štupica, ali Dolenc?! —

Menda vendar ne vstopiš sedaj v društvo!?? —

Tisti klubi ... brr! Smešno! Otročarije!! — Grozne dopise dobivam. »Slovenija« hoče »rešiti« menda domovino!? — In socijalno, gospodarsko vprašanje proučujejo?! Ha, ha! — In »pogoje« stavijo narodni stranki!? — Kdo se ne smeje?!! —

Tvoj dopis sem prejel. Žal, da ni nič novega. O Hribarju ne pišeš nič. Gledé »SI. Lista« smo pa to že vse povedali. —

Denar dobiš v sredo ali v četrtek gotovo.

Iz Žabjaka še doslej nič. Vrag jih nosil!

V svojem zakonu se počutim izborno. Redim se že. Vstanem ob 8. — ob 10. grem v pisarno — ob 1/2 1. obedujem — ob 1/2 5. grem čitat zadnjo korekturo — ob 1/2 8. večerjam — ob 1/2 10. greva spat. Kuharica je Minka izvrstna. V nedeljo gremo vedno na izlet.

Kaj novega doma? Kako se razumeta z Márico? Ali kaj avanziraš? Cave!! —

Pozdravi stariše in vse znance, zlasti pa Márico! Minka Te pozdravlja.

Tvoj
Fran

KORESPONDENCA

Za ogled faksimila tega pisma kliknite tukaj.