Ljubljana dne 6. III. 1897
Predragi!

Lepa Ti hvala za doposlane spise. Vse porabim, kolikor bom le mogel naglo. Toda ne bodi nestrpen! Razen Tebe in Göstla imamo še celo vojsko sotrudnikov, katere sem pridobil — jaz. Kakor čitaš v »listnici«, moram čitati velikansko rokopisov, ki so pa žal večinoma nerabni. Razen tega odgovarjam mnogim še s pismi. Iz tega torej razvidiš, da imam dela dovolj. — Da Tebi ne odgovarjam v »listnici«, je menda umljivo, ker Ti dopisujem — po odnošajih — še najbolj pogosto.

Tvoje »literarno pismo« je malo zastarelo; vse to smo že čitali čestokrat. Nu, porabim je, a črtal bom svoje ime in svoje delo. Blagovoli v bodoče ozirati se nekoliko na liter. razmere dunajske (Zeit, N. Revue, in — »Jugend«), katere kakorkoli zveži z domačimi! Mene pa pusti vsaj imenoma v miru!! — Ne guid nimis!

Dopis prijavim. Še večkrat kaj. —

Ne jezi se, če Ti kaj vržem v koš!

List je premajhen, in ozirov imamo sto in sto! — V štajerske razmere se za to nismo vtikali, ker so nas za to prosili odločilni krogi ... —

Sicer pa: saj naglo in lahko pišeš! To Ti vendar ni — muka, nego igrača! —

Globe nisem plačal, a odloka še nimam, zato moraš počakati. Pošljem Ti takoj, ko mi odgovoré. —

Veseli me, da si dobro odgovarjal. Upam, da Te izrežemo do cela. —

Cankarjevi »večeri« so — genijalni, a — za nas niso, ker so — pretrivijalni.

Ne zameni »Naroda« s — stranko! Stranka ne dela nič, mi pa — dovelj.

Sedaj še ne pišem ničesar. A osnov imam na mernike. —

Kaj novega doma? Kaj počne Márica? Pozdravi jo! — In stariše! — Moja Minka je prav pridna in dobra kuharica. — Kaj so govoričili po Dun. radi mene?? —

Izroči priloženo vizitko Dolencu! Saj ga vidiš na univerzi! —

Več kmalu! Pozdravlja Te Tvoj
vdani
Fran

Pozdravi mi Mino

Minka Te pozdravlja in vabi, da naju kmalu posetiš!

NB Karol Dolenc = Meško!!